Pogled iz Vurberga

Grad Vurberk stoji na južnem delu Slovenskih goric, na strmi levi obali reke Drave in je bil prvič posredno omenjen leta 1238, ko je omenjen njegov graditelj Wigand (Wigandus de Wrmberch). Ostanki prvega gradu na Vurberškem griču izvirajo iz 12. stoletja. Iz leta 1204 izvira zmaj v grbu prvega znanega posestnika Amelrika Holenburškega. Prvič je bil neposredno omenjen leta 1244, ko se grad omenja kot Wuermwerg; takrat ga je Amelrik iz Stubenberga zastavil Swikerju Humperškemu. Po Swikerjevi smrti, je dobil Vurberk - castrum in Wurmberch od salzburškega nadškofa v fevd Hartnid iz Ptuja v zameno za svoje dedne posesti v Lungavu (Tamsweg) v Salzburškem. Grad je bil v lasti grofov Hollenburgov ali gospodov Vurberških, ki so ga poimenovali in mu dali značilen grb na katerem je upodobljen črv (nem. Wurm), pravljična kača - zmaj. Med vojno med Otokarjem II. Češkim in Ogri je Vurberk za krajši čas prišel pod Ogre. V 60. letih 13. stoletja naj bi dal kralj Otokar Češki menda grad porušiti. Rudolf Habsburški, nemški kralj, je izkoristil nezadovoljstvo plemstva in v bitki na Moravskem polju leta 1278 Otokarja premagal, tako je Štajerska z drugimi Otokarjevimi deželami prišla pod habsburško oblast. Ptujski gospodje so Vurberk ponovno pozidali. V salzburških rokah je ostal vse do leta 1438, nato pa z dedno pogodbo leta 1441 prešel v posest Friderikove sestre Neže, poročene z Leutoldom Stubenberškim. V posesti Stubenberških je ostal do leta 1616, ko je Jurij Stubenberški prodal gospoščino Filibertu Schranzu pl. Schranzeneggu.